Virtuozi plesa

VIRTUOZI PLESA

Projekt z naslovom Virtuozi plesa izhaja iz Ranciere predpostavke o "aktivnem gledalcu", ki ruši predpostavko o intelektualni in intencionalni premoči avtorja in gledalca postavlja na isto raven kot avtorja. Gledalec je namreč tisti, ki v skladu s kontekstom in lastno zakladnico izkušenj vedno znova prevaja, interpretira in rekontekstualizira umetniško delo.

Projekt Virtuzi plesa poudarja in podčrtuje medij plesa, ki ni nikdar osameljen in izoliran, temveč vselej dopolnjen z nekim drugim in drugačnim medijem. Medijem, ki ga iz njegove živosti trpa v območje trajnega, večnega.

K projektu, ki je zgrajen v večplastnosti in prepletu teh različnih medijev (plesa, zapisane besede: drobne knjižice izbranih tekstov, ki se dotikajo dela in ustvarjanja Plesne Izbe Maribor, izbora fotografij Saše Huzjaka ter izbranim videodokumentarističnem gradivom), pristopamo z eno samo zgodbo, s preprostim nagovorom o zaupanju, prepuščanju, čudenju, ne-ponovljivosti in drznosti nas samih.

ŠTIRJE NIVOJI/4 MEDIJI:

1. PLESALKE PIM V KOREOGRAFIJI NINE MILIN IN MOJCE KASJAK: VIRTUOZI PLESA
Javni prostor narekuje in zahteva drugačen pristop k ustvarjanju predstave, saj namesto "namenskega" obiskovalca, nagovarja tudi "naključnega", mimoidočega. Ker je njen osrednji namen pritegniti pozornosti izziva, poudarja, podčrtuje. Hkrati pa takrat, ko ga ujame, ko ga pritegne, se mora nanj tudi odzvati. Moč dogodka na ulici poskuša ohranjati klasično paradigmo performansa, kot neponovljivega, saj še bolj kot druge umetniške stvaritve prisega na živost, na dogajanje in nanj tudi reagira.

2. Saša Huzjak: VIRTUOZI PLESA (plesna fotografija)
Univerzitetna knjižnica Maribor
Fotograf je tisti, ki "iztrga" podobe in z njihovo ohranitvijo, arhivacijo oživlja in ohranja bledeči spomin gledalca "predstave" živega. Je tudi tisti, ki mu z "izsekom, krajo" podobe ustvarjati nove zgodbe in pomene. Fotografija, ki se vselej širi iz svojega lastnega okvirja, iz lastnega materialnega izziva in kliče po dopisovanju; tistega, kar je iz okvirja/kadra "zbežalo". Prav izhod, (ne)izgovorljivo fotografije je bistveno fotografije, saj nagovarja gledalca in zaposluje njegovo misel, željo, da bi ujel neko partikularno, nikdar povsem določljivo zgodbo.

3. Zapisana beseda – KNJIŽICA/KATALOG VIRTUOZI PLESA
25 let celoletnega plesnega izobraževanja ni samo klasični zapis oz. pisanje o plesu oziroma plesna pisava, ki presega kritiko. Tudi ni samo zapis enega samega pogleda, ki v svoji samosti in izolaciji po krivem lahko zdrsne na mesto relikvije, neizpodbitne "resnice". Projekt si prizadeva za njeno pomnožitev in s tem prikaz variabilnih možnosti vstopa.

4. Videozapis
Video zapis podobno kot film in tudi predstava sledi določenemu narativnemu loku.